Sladkorna bolezen

Ne berem veliko, ko pa se podam v branje knjig pa so te vedno zdravstvene. Tokrat sem prebrala knjigo, ki govori, da je sladkorna bolezen tipa 3 v bistvu alzheimerjeva bolezen in bila sem presenečena, kako je vse skupaj povezano.

Prvo kar mi je padlo na misel, je bil moj dedek, ki je oboževal sladko in je dočakal krasnih 90 let, a na koncu naj bi imel demenco in to je lahko posledično sladkorna bolezen tipa 3. Tega nismo vedeli, le zdravila za demenco je imel in danes mi je žal, da nisem že prej te knjige prebrala, ker bi veliko bolj razumela to bolezen.

Povezali so te dve bolezni (sladkorna bolezen tipa 3 in alzheimerjevo) na podlagi hrane, kajti hrana z visokim glikemičnim indeksom slaba za možgane. To so predvsem nenasičene maščobe in sladkor. Naredili so tudi preizkuse in tako se je določeno število ljudi prehranjevalo zdravo, druga polovica ljudi pa z hrano, ki je imela visok glikemični indeks in po enem mesecu so primerjali rezultate teh dveh skupin ljudi. Rezultati so bili različni in pokazalo se je, da so ljudje, ki so uživali slabo hrano imeli povišan nivo inzulina in nivo beta amiloida v spinalni tekočini. 

Vse mi je bilo briljantno jasno in še isti dan, sem prenehala jesti sladkarije, ker me je podatek šokiral, ki je bil narejen samo na mesečnih rezultatih, kaj šele naredimo telesu, če takšno slabo hrano uživamo dlje časa. Tudi sladkorna bolezen je povezana s tem in če želimo lepo in dolgo starost, moramo omejiti sladkor v prehrani in hrano z nasičenimi maščobami. 

Želim živeti dolgo in nobeden podatek do zdaj me ni tako odvrnil od sladkarij, ko me je sedaj ta. Lahko samo upam, da nisem svojemu telesu že naredila nepopravljivo škodo, sedaj pa vem, da si to ne bom več dovolila. Ne bo sladkorna bolezen tipa 3 moja bolezen na stara leta. Zavedam se kaj pomeni, da si športno aktiven in imaš zdravo prehrano. 

Osebnostna rast

Včasih, ko sem gledala mojo sestro, se mi je prav smilila, vendar danes vem, da niti vedela ni, da ne živi polno življenje, enostavno je bila srečna v tem svojem življenju, osebnostna rast pa jo niti ni zanimala. Vedno je govorila, da je ne potrebuje, da ona je srečna. 

Minevala so leta in res je zrasla v pošteno žensko, imela je lepo službo, otroka in moža. Ko sem se jaz kot sestra prenehala ubadati z njo, pa se je začela spreminjati. Kar naenkrat ni imela več nasmeha na obrazu, ni imela moči opravljati vsakodnevnih opravil, kljub temu, da je bilo vse v redu.

Ko sem jo vprašala naj mi odkrito pove, kaj jo muči, pa mi je žalostno priznala, da ni srečna. Vedela sem, da pa je sedaj prišel čas, ko je osebnostna rast potrkala na njena vrata. Končno se je prebudila, jaz sem bila srečna, ker sem ji resnično želela, da spozna tisti nori občutek sreče, adrenalina, tisto iskrico, ki to jo daje osebnostna rast, pa čeprav bo malo zamajalo njeno standardno družinsko življenje. Res Je prišla kriza med njo in njenim možem, kajti začela je dajati v ospredje sebe in tega mož ni bil navajen. Videlo se j, da ga to dobesedno moti in da si jo je podredil, kot njemu paše. 

Ona pa ni morala, niti ni želela živeti več tako, njena osebnostna rast se je razvijala, pa čeprav je vedela, da bodo mogoči v družini problemi. Želela si je, da bi jo mož razumel, ni si želela stran, imela ga je isto rada, kot prej, mogoče še bolj, le sebe je postavila v ospredje. Danes žal vidim, da je njen mož znerviran, nikakor ne sprejme nove nje in zato sem žalostna, kako je lahko takšen egoist. Pa vseeno njena osebnostna rast se je prebudila, njeni dnevi so danes lepi, ima tisto iskrico v očeh in to je zame dovolj, ona pa se bo že sprijaznil. 

Imunoterapija

Ko sem izvedel za svoje težave s pljuči so me oblili občutki, ki jih enostavno ne znam opisati. Na srečo pa je bila v uporabi že imunoterapija. Res je moja pljuča so mi vedno povzročala težave, če dobro pomislim že od malega. Nikoli nisem bil pretiran športnik, hitro sem se zadihal in kar je še dodatno pripomoglo k mojim težavam je bilo dejstvo, da sem kadil.

Ko sem izvedel za raka na pljučih je bil to trenutek v mojem življenju ko resnično nisem videl izhoda. To je bil trenutek, ko se ti življenje popolnoma ustavi, vse skrbi in težave pa postanejo popolnoma nepomembne in takrat se začneš resnično zavedati kaj pomeni zdravje. Zdravnik mi je zato kaj kmalu predstavil kaj je imunoterapija in vedel sem, da me na tej točki življenja čakajo korenite spremembe na katere se bom moral pripraviti pa če to hočem ali pa ne.  

Ko smo začeli s terapijo se je moje življenje resnično spremenilo. Vedel sem, da imunoterapija, kemoterapija in vse ostalo ne bo pomagalo, če tudi sam ne bom živel drugače. Na tej točki v življenju sem vedel, da je to edina pot in kljub strahu, ki je prisoten ob takšnih trenutkih mi je družina stala ob strani in me bodrila. Imunoterapija je potekala občasno v kombinaciji s kemoterapijo, nad njenimi učinki pa sem bil resnično zelo pozitivno presenečen. 

Vedel sem, da bo kemoterapija izredno naporna in da bo izmučila moje telo, ampak s pomočjo in oporo, ki mi jo je dala imunoterapija so stvari potekale lažje. Občutek slabosti je bil prisoten redkeje, imel sem apetit in nasploh sem se počutil bolje. Moj imunski sistem se je lahko lažje boril proti vsem stranskim učinkom kemoterapije. Želel bi se zahvaliti moji družini, da mi je vso to pot stala ob strani in mi dajala oporo. Vsekakor bi metodo imenovano imunoterapija priporočil vsakemu, ki bo moral prestati postopek kemoterapije. 

Zaščitne rokavice

Sama ne zapravljam prav rada, še posebej če se tiče stvari, kot so gospodinjstvo, orodje, pohištvo, tudi pri hrani sem skromna in ko sem se odpravila kupit zaščitne rokavice sem izbrala eno izmed trgovin, kjer imajo blago po nizkih cenah. Vsi se zavedamo, da danes lahko za nekatere stvari zapraviš malo ali pa veliko, kaj pa se tiče kasneje kvalitete pa je drugo. 

In isto sem razmišljala tudi sama, da so zaščitne rokavice brezvezen strošek in da mi to res ne rabi, da bi kupovala ene drage, raje kupim poceni, ker mi bodo isto v redu. Za njih nisem dala veliko in niso trajale dolgo. Ko sem jih prvič dala na roke, mi je že bil čuden občutek, nikakor se niso lepo oprijele roke in nekakšna malo bolj natančna dela je bilo prav težko delati. Pa je šlo, za to ceno sem se sprijaznila. Zgodilo pa se je kasneje to, da so te zaščitne rokavice trajale natanko, ko sem jih uporabila trikrat, potem pa so se uničile. To pa sem bila jezna. Takrat sem kupila dvoje in upala, da se z drugimi ne bo zgodilo isto. Pa se žal je. 

Včasih resnično zapravimo več, kot če bi takoj kupili ene dobre zaščitne rokavice, ki bi nam trajale in bi bili zadovoljni z njimi, kot pa da kupujete cenovno ugodne rokavice in se vam neprestano uničujejo. Zakaj?

Vaše zaščitne rokavice, res da ste plačati poceni, vendar ste kmalu mogli po nove, tako ste ponovno zapravili denar zanje, kje pa je vaš čas in stroški vožnje, včasih si ne znamo predstavljati, da je boljše kupiti enkrat in dobro. 

Zdaj imam že kar nekaj časa samo ene dobre zaščitne rokavice, vse te poceni sem zmetala stran, ker so me spravljale ob živce, ker vedno ko sem jih prijela v roke je bila ena luknja več. …