Stanovanje na Obali

Ko sem bila majhna, sem si vedno želela živeti nekje drugje in ne tam kjer smo bili. To je bilo seveda zame zelo nedostopno, saj sem bila še otrok in nisem imela nobenih prihodkov. Velikokrat sem razmišljala, kje bi živela in zakaj ravno tam. Vedno sem se vrnila na Obalo. Obala se mi je vedno zdela zelo nedostopna. Tam se bila mogoče enkrat na leto in še to ne vsako leto, zato mi je bilo zelo zanimivo in sem se vedno spraševala, zakaj pa ne bi živela tam?

Stanovanje na Obali je nekaj kar sem si zelo dolgo želela

Tudi ko sem odraščala je Obala nekako vedno ostala zadaj v glavi in nekako sem si že zadala, da bom enkrat prišla tja. In res je bilo. Ko sem šla na faks sem tudi spoznala fanta, ki pa je bil iz Obale. Sedaj sem imela toliko več razlogov, da se premaknem tja. Ko sem študij zaključila, sem začela iskati zaposlitev na Obali. Vedela sem da bo težko, saj so me vsi zavrnili ravno zato, ker sem živela zelo daleč stran. Hotela sem jim dopovedati da pridem na Obalo a me nihče ni jemal resno, dokler pa nisem našla podjetja, ki mi je bilo pripravljeno priti naproti. Verjeli so mi in rekli, da lahko delam tam. Bila sem zelo vesela in takoj sem spakirala kovčke in pristala pri fantu na Obali.

Ker sem vedela, da rabiva neko svoje stanovanje, sem tudi velikokrat iskala stanovanje na Obali, a nikoli ni bilo neke dobre priložnosti. Nekaj mesece sva počakala, potem pa sva začela res intenzivno iskati stanovanje na Obali in na vso srečo sva nekaj tudi našla.

Našla sva stanovanje na Obali, ki je bilo zelo blizu moje in njegove službe in bilo je cenovno res zelo ugodno. Ko sva našla to stanovanje na Obali, sva seveda zagrabila priložnost in se preselila tja. S stanovanjem sva zelo zadovoljna.…

Sindrom karpalnega kanala

Ko ima človek zdravje, potem ima vse. Tako pravim jaz in verjamem v to. Kajti če imaš zdravje, imaš tudi cel svet in lahko se odločaš, kaj boš naredil v svojem življenju. Jaz sem vedno bil zdrav človek, sindrom karpalnega kanala me je presenetil in dolgo časa, ga nisem jemal resno, ker enostavno nisem bil navajen, da meni zdravje kaj ponagaja. 

Ko pa je v službi moje delo začelo trpeti, ker ga zaradi bolečin nisem mogel opravljati tako, kot sem ga prej, sem vedel, da je čas za obisk zdravnika. Seveda sem dal skozi vse preglede, slikanje in izvid je pokazal, da bi moral sindrom karpalnega kanala operirati, to pa me je vrglo iz tira.

Kako naj grem sedaj kar na operativni poseg, ker imam sindrom karpalnega kanala in ne gre drugače.

Nisem se mogel sprijazniti s tem, da je to tako in hotel sem poiskati drugo mnenje, kar sem zdravniku tudi povedal. Seveda se je zdravnik strinjal in mi predlagal, da naj roke ne obremenjujem toliko, ker bodo bolečine še hujše.

Kako hitro se človeku zgodi, da potem premišljuje še samo o svojem zdravju. Tako mi je stvari zakompliciral prav sindrom karpalnega kanala in ne bi rekle prav nič, če ne bi bilo moje delo odvisno od te bolezni. Namreč zaposlen sem bil kot računalničar in zavedal sem se, da če se bodo moje bolečine tako nadaljevale, da ne bom mogel več opravljati svojega dela. V službi nisem prav nič omenjal sindrom karpalnega kanala, prvo sem hotel priti zadevi do dna, da vidim, kaj se da narediti in kako bom ta sindrom karpalnega kanala rešil. Upal sem, da ne bo potrebni operativni poseg, na koncu pa se je izkazalo, da je to še kako potrebno, ker drugače tega ne bom rešil.

Danes sem zdrav, sindrom karpalnega kanala sem pozdravil, sem pa pazljiv pri delu, kako sedim in v kakšnem položaju imam zapestja. Včasih pa zapestja tudi razgibam med samo službo.