V sodobni medicini se vse bolj uveljavlja izraz imunoterapija v sodobni medicini, ki označuje način zdravljenja, pri katerem zdravniki ne posegajo neposredno v bolezen, temveč spodbujajo ali uravnavajo bolnikov imunski sistem, da se z njo bori sam. gre za eno najhitreje razvijajočih se področij, ki odpira nove možnosti pri zdravljenju bolezni, kjer so bile možnosti do nedavnega zelo omejene.
Osnovna ideja, ki jo ima imunoterapija je preprosta. Naš imunski sistem je naravni obrambni mehanizem, ki nas ščiti pred bakterijami, virusi in rakavimi celicami. Včasih pa potrebuje pomoč, bodisi zato, ker je prešibek, bodisi zato, ker bolezenske celice uspejo uiti njegovemu nadzoru. Tako mu imunoterapija daje dodatno moč ali usmeritev, da lažje opravi svoje delo. Največji preboj je imunoterapija doživela na področju zdravljenja raka. Posebna zdravila, imenovana imunološki zaviralci kontrolnih točk, omogočajo imunskemu sistemu, da prepozna in napade rakave celice, ki bi se sicer skrile pred njegovim nadzorom. Poleg tega obstajajo tudi tako imenovane celične terapije, kjer zdravniki pacientove lastne imunske celice v laboratoriju spremenijo in okrepijo ter jih nato vrnejo v telo. Takšna terapija je pokazala izjemne rezultate pri določenih oblikah levkemije in limfoma. Poleg onkologije se uporablja tudi pri zdravljenju alergij. V teh primerih gre za postopno navajanje telesa na alergen, da imunski sistem preneha pretirano reagirati. Alergiki tako lahko dolgoročno živijo z manj težavami in brez stalnega jemanja zdravil. Uporablja se tudi pri avtoimunskih boleznih ter pri nekaterih kroničnih okužbah, kjer je cilj umiriti pretirano delovanje imunskega sistema ali mu pomagati, da se učinkoviteje bori.
Kdo je deležen imunoterapija je odvisno do bolezni, njenega stadija in bolnikovega splošnega zdravstvenega stanja. V onkologiji je prejmejo predvsem tisti, pri katerih so klasične metode, kot sta kemoterapija in obsevanje, manj učinkovite. V alergologiji pa se zanjo odločajo bolnik z močnimi ponavljajočimi se reakcijami, ki pomembno zmanjšujejo kvaliteto življenja. Čeprav prinaša veliko upanja, pa ni primerna za vsakogar in ima lahko tudi stranske učinke, kot so utrujenost, vročina ali vnetja.
Zato je ključnega pomena, da je zdravljenje individualno prilagojeno in pod stalnim nadzorom.