Brezplačen test sluha

Dokler dobro slišimo, se sploh ne zavedamo, kako srečni smo lahko. Ko pa pridejo leta, ko se naš sluh začne slabšati, šele vidimo, kako je to moteče. Sama sem začela opažati, da ne slišim dobro, ko sem se s kom pogovarjala, kjer je bilo polno ljudi. Moje pogosto vprašanje je bilo: Kaj si rekel?

Ko se mi je to dogajalo kar nekaj časa, sem spoznala, da nekaj z mojim sluhom ni ok. Tako sem se odločila za brezplačen test sluha. Najprej sem se hotela naročiti na pregled pri moji osebni zdravnici, potem pa mi je ena gospa svetovala brezplačni test sluha. Rekla mi je, da moja osebna zdravnica nima prav nič s tem in da me bo ona prav tako naročila na test sluha. Zakaj bi potem porabljala čas z njo, če lahko grem direktno na brezplačen test sluha

Najprej o tem nisem veliko premišljevala, ko pa se je bližal pregled za brezplačni test sluha, me je začelo skrbeti. Predvsem me je bilo strah, da se mi bo sedaj sluh slabšal še naprej. Ko sem šla na pregled, me je najbolj zanimalo ravno to. Ali se mi bo sluh še slabšal?

Slab sluh in brezplačen pregled sluha

Po opravljenem pregledu so mi povedali, da se moj sluh slabša čisto normalno z leti. Da me ne rabi skrbeti in da sem lahko brez skrbi. Če ne drugo, se je splačalo iti na pregled ravno zato, da me ni več skrbelo. Gospod, ki mi je naredil brezplačni test sluha, mi je lepo vse razložil, kako vse skupaj deluje in kako je z našim sluhom, ko se staramo. 

Tako sem odšla domov pomirjena. Moj sluh je bil res malo slabši, vednar to ni bilo nič takšnega, da bi me moralo skrbeti. Sedaj to vem in lažje sprejmem, ko kdaj kaj ne slišim. Tako se potolažim, da je to čisto normalno. …

Optika

Optika mi je ponujala ogromno izbiro očal

Nekaj časa nazaj, ko sem igral košarko, se mi je zgodila nesreča in sicer to, da mi je žoga padla v očala, kjer pa so se mi ta nekoliko zvila in poškodovala. Sicer pa vedno, ko igram košarko, ne nosim očal, temveč leče, vendar pa si tisti dan nisem mislil, da bomo igrali, vendar sem predvideval da bomo zgolj malo metali na koš, ter sem tako leče pustil doma.

No glede na to, da pa so se mi očala poškodovala, do te mere, da sem jih sedaj bolj težko nosil, pa je to pomenilo, da bo potreben obisk pri optiki. Optika pa bi mi nato lahko zagotovila nova očala. Tako pa sem iskal različne optike, ter malo primerjal kakšne cene ima posamezna optika in pa sem tudi pogledal, kakšno izbiro imajo različne optike, da bi videl, kje so mi modeli očal najbolj všeč.

Po nekaj iskanja, pa se je le našla optika, ki mi je bila izmed vseh najbolj všeč, saj mi je nudila modele očal, ki so mi bila najbolj všeč, poleg tega pa je imela ta optika tudi najboljše cene. Tako pa sem se odpravil tja, da bi se dogovoril za nova očala. Ker pa sem že vedel, kolikšno dioptrijo imam, pa ni bilo potrebe, da bi opravil kakšen test dioptrije, kar pa je pomenilo, da sem si lahko samo izbral model okvirja očal, ki mi je bil najbolj všeč, nato pa so mi le potrdili, če je bilo ta okvir za očala moje dioptrije sploh mogoč, oziroma kompatibilen.

Ko pa sem si izbral pravi okvir, pa sem moral le počakati nekaj dni, nato pa mi je optika že sporočila, da so moja očala pripravljena, ter sem se tako lahko vrnil tja in prevzel svoja nova očala, katera pa sem že komaj čakal, saj sem sedaj moral nositi leče, katere pa po dalj časa niso tako udobne.…

Harmonika

Vedno, ko sem prišla k očetu v garažo, sem videla njegovo harmoniko. Imel je namreč harmoniko, na katero ni znal igrati. Bila je od njegovega očeta, ki pa jo je obvadal. Tako sem videla, da je vedno želel, da bi harmoniko igrala jaz. Jaz pa resnično nisem imela posluha, še manj pa mi je bila všeč harmonika. 

Ko sem si sama ustvarila družino, pa je bil moj oče najbolj ponosen na to, da je moj sin pokazal interes za harmoniko. Tako se je moj sin začel učiti harmoniko. Ne vem, zakaj se je tako odločil, ampak nisem imela prav nič proti, bila sem prav vesela, da je tako. Ko je minilo leto dni, pa sem prvič videla, kako oče in sin sedita skupaj in sin igra na harmoniko. Oče je zraven prepeval. To pa je bilo dovolj, da je oče bil srečen. 

Končno je dobil človeka, ki mu igra na harmoniko in on poje. To so trenutki, ki našim staršem veliko pomenijo. On obožuje mojega sina, sin pa je tudi ponosen na svojega dedka. Ker je sin imel svojo harmoniko, pa je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo oče rekel, da naj sin nekaj zaigra na njegovo harmoniko. 

To je bilo res videti lepo. Oče je tako prinesel njegovo harmoniko in jo predal sinu. To sem morala slikati in še danes je ta slika v očetovi garaži. To je bil trenutek, ko sta oba bila srečna. Očetove oči pa so povedale vse. Srečni smo lahko, če se med sinom in dedkom ustvari takšna lepa vez. Tako so otroci bolj srečni, ker imajo dedke, ki so ponosni nanje. 

Želja očeta je bila vedno harmonika

Olivno olje

Nekaj časa nazaj, smo se doma odločili, da bomo preizkusili olivno olje v naši kulinariki. Zato pa smo se odločili, ker smo videli na raznih kuharskih oddajah, da kuharji za pripravo hrane vedno uporabljajo kakšno olivno olje, ali pa celo ekstra deviško olivno olje. Zato pa se nam je zdelo, da je v temu zagotovo kakšna skrivnost, tako da smo se odločili, da bomo to preizkusili še mi.

No tako pa smo si na spletni strani www.lisjak.com res kupili olivno olje in sicer ekstra deviško olivno olje, da bi ga tudi sami preizkusili in videli v čem je skrivnost. Ko pa smo ga prvič uporabili v naši kulinariki, pa nas je to resnično presenetilo. Tako je naša hrana, ki smo jo pripravili, dobila veliko več okusa, kateri pa je spominjal na okus oljk, kjer pa nismo sicer bili zelo veliki navdušenci oljk, vendar pa nas to tukaj ni niti malo motilo, tako da nam je bil okus res zelo všeč.

Prav tako pa je olivno olje dalo naši hrani veliko bolj naraven okus, kar pa je bil tudi en velik plus. No tako pa nas je olivno olje navdušilo do te mere, da smo se tedaj odločili, da bomo v kulinariki res uporabljalo le še to vrsto olja.

Olivno olje nas je povsem prepričalo s svojim okusom

Nato pa nas je še presenetilo, ko smo ugotovili, da je olivno olje tudi veliko bolj zdravo od katerih koli drugih vrst olja. To pa zato, ker je od vseh olj najbolj naravno, sploh pa ekstra deviško olivno olje, kateremu se ne dodaja nobenih umetnih snovi. Tako pa nam lahko olivno olje krepi ožilje, kar pa nas je samo še bolj prepričalo, da bi sedaj uporabljali res samo še to olje.

Tako pa smo bili res zelo presenečeni, ko smo začeli uporabljati olivno olje, ter se nam je zdelo res najboljše od vseh, sploh pa ko smo še slišali, oziroma ugotovili, da je tudi zdravo.…

Čevlji za jadranje

Že kar nekaj časa nazaj, me je stric s seboj povabil na jadranje. To pa je bila ena izmed mojih najboljših izkušenj, kar sem jih doživel, saj sem se takrat res zelo zabaval. Sedaj pa je minilo že nekaj let, ter me je stric ponovno povabil, če se mu pridružim. Tako pa sem bil seveda spet takoj za, vendar sem se prej malo bolj pripravil, saj sem prvič videl, da so nekateri deli opreme še kako nujni, ko se gre na jadranje.

Tako pa sem se sedaj odločil, da bodo čevlji za jadranje del opreme, ki ga bom moral nujno kupiti, ko se bom odpravil s stricem na jadranje. To pa zato, ker sem nazadnje videl, kako mi je močno drselo, ter mi obutev ni bila ravno najbolj udobna.

Tako pa bi imeli čevlji za jadranje veliko prednosti in kvalitet, ki jih navadni čevlji nimajo. Prva takšna je že ta, da so podplati, ki jih imajo čevlji za jadranje, narejeni iz posebnega materiala, ki omogoča, da nam ne drsi, ko smo na mokri površini, kjer pa je jadrnica vedno mokra, kadar jadramo, saj se zaletavamo v valove.

Čevlji za jadranje so prišli še kako prav

Prav tako pa imajo čevlji za jadranje še to odlično kakovost, da so nepremočljivi. To pa lahko pri jadranju naredi konkretno razliko, saj so lahko mokri čevlji zelo neudobni. Tako pa bi mi čevlji za jadranje tudi dali veliko večje udobje, kar pa bi mi konkretno polepšalo celotno izkušnjo jadranja.

Zato pa sem se res odpravil v trgovino, kjer so prodajali razno opremo za jadranje, kjer pa so bili moj nakup ravno čevlji za jadranje. Sedaj pa sem bil veliko bolje pripravljen na jadranje, ter bo to zagotovo veliko boljša izkušnja, kot sem jo imel prvič, kjer pa je bila ta še vedno nepozabna, ter sem pri temu zelo užival, tako da je bilo nepozabno.…

Slušni aparat

Sam naslov vam verjetno ne pove kaj dosti, toda meni je postalo nadležno piskanje, ki ga povzročajo slušni aparati tako zelo ljubo, saj to piskanje predstavlja spomin na mojega dedka, ki ga žal ni več na tem svetu. Seveda je na prav, da na tem mestu obrazložim zakaj pišem ta članek. 

Piskanje in slušni aparati to je moj spomin na mojega dedka.

Torej moj dedek je doživel častitljivih devetdeset let in v zadnjih desetih letih sem lahko občudovala njegovo vitalnost, žal pa je na starost utrpel izgubo sluha, kar je zelo omejilo vsakodnevno komunikacijo. Zahvaljujoč sodobni tehnologiji, ki so jih prinesli slušni aparati pa se je njegov sluh vrnil do te mere, da je dedek zopet pridobil svojo sposobnost  komuniciranja. In kakšno olajšanje je to bilo za celotno družino, saj je bila komunikacija pred odločitvijo, da dedek dobi slušni aparat skoraj nemogoča. 

Toda slušni aparat je rešil situacijo in dedek je prve dni z zadovoljstvom spoznal vse njegove prednosti. Toda poleg vseh prednosti ki imajo slušni aparati pa imajo slušni aparati tudi eno veliko težavo in to je piskanje, ki se pojavi, ko slušni aparat ni pravilno vstavljen v uho. Ne vem zakaj se je to piskanje ponavljalo tako zelo pogosto v primeru mojega dedka. Lahko da je bila to napaka slušnega aparata, verjetno pa je bilo prej krivo nepravilno ravnanje mojega dedka, ki si je poskušal slušni aparat vstaviti v uho kar sam. Razlog da tako razmšljam je sila preprost, saj je bila moja prva reakcija, to da sem si vedno vzela čas in preverila kako je ima dedek nameščen svoj slušni aparat. In ko sem to storila se je običajno piskanje ustavilo. 

Toda prav to piskanje, ki ga povzročajo slušni aparati me sedaj spomni na mojega dedka in vedno se z zanimanjem obrnem okrog sebe, da preverim kdo bi potreboval mojo pomoč pri pravilni namestitvi slušnega aparata. Je pa res, da sem zadnje čase začela pogrešati to piskanje, saj verjetno postajajo slušni aparati vse boljši in boljši. …

Sedežna garnitura

Naš dom ima tako razporejene prostore, da je sta kuhinja in dnevna skupni prostor. Takrat, ko smo gradili hišo, smo si želeli, da se bomo čimveč družili in tako smo se odločili, da bodo prostori razporejeni tako. Še danes mi ni žal, ker smo s tem ustvarili, da smo povezani. Že takoj pa smo vedeli, da v dnevni sobi mora biti velika in prostorna sedežna garnitura, ker bo to prostor, kjer bomo pogosto sedeli. Tako je bilo vse v mojih rokah, ker mi je mož prepustil, da grem v salon sama in izberem sedežno. 

Najini pogoji so bili:

  • da je sedežna garnitura usnjena,
  • dovolj velika,
  • ima naslonjala za glavo,
  • prostorna,
  • se da raztegniti.

Imela sem dovolj pogojev, da sem točno vedela, kakšno moram kupiti. Šla sem v največji salon, ker sem vedela, da imajo tam največjo izbiro in bom sigurno našla pravo. Moram priznati, da me je postalo kar malo strah, ko sem videla, kako velika je izbira, ker sem mislila, da bom imela veliko težav, katero izbrati. Ampak je čisto res kar pravijo. Pravijo, da ko vidiš pravo točno veš in tako se je zgodilo tudi meni. Ena sedežna garnitura je izstopala in takoj sem vedela, da je to tista, ki bo pristala v naši dnevni sobi in tako je tudi bilo. Imeli so jo celo na zalogi, tako da so nam jo dobavili že tretji dan. 

Lahko rečem, da nas točno ta sedežna garnitura druži še danes. Jaz si vzamem vsak dan nekaj minut za popoldanski počitek in takrat se mi pridružijo še vsi ostali, ki so takrat doma. Tako imamo čas, da poklepetamo in planiramo dneve za naprej. Upam, da nas bo sedežna garnitura družila še naprej in da si bomo znali vedno povedati, kaj se nam dogaja v življenju. To je čar naše sedežne. 

Nova sedežna garnitura za popoldansko počivanje

Vhodna vrata

Pred kratkim smo odkupili neko stanovanje, v katerega smo se nato vselili. Stanovanje pa nam je bilo zelo všeč, zato smo se tudi odločili, da ga bomo kar odkupili, saj je bila vsa notranjost zelo lepo ohranjena, ter je bilo zelo dobro opremljeno. To stanovanje pa je imelo samo en problem, kar pa so bila vhodna vrata. 

Vhodna vrata tega stanovanja so bila po izgledu že skoraj da krhka in pa povsem navadna vrata, tako da niso niti zgledala kot vhodna vrata. Zato pa smo vedeli, da takoj ko bomo odkupili stanovanje, da bomo morali zamenjati vhodna vrata.

Prva investicija v stanovanje so bila nova vhodna vrata

No tako pa smo res začeli malo razmišljati, kakšna vhodna vrata bi želeli imeti. Ker nam je varnost zelo pomembna, smo se odločili, da bomo kupili protivlomna vhodna vrata, saj želimo za varnost kar se da poskrbeti. Poleg tega pa smo imeli tudi nekatere estetske želje.

Ker bi v hodniku želeli dodati nekaj naravne svetlobe, saj ni tam nobenega okna, smo si želeli, da bi vhodna vrata imela tudi prosojno okno, ki pa bi bilo zamegljeno, tako da se notri ne bi videlo, bi pa skozenj pronicala svetloba. To bi našemu hodniku dodalo nekaj naravne svetlobe, tako da čez dan ne bi rabili uporabljati luči po nepotrebnem.

Nato pa smo se le še odločili za razne vzorce in pa barvo, katera pa smo želeli, da je bela. Glede na to, da pa so bile mere vhodnih vrat, katera smo potrebovali, relativno standardne, smo se najprej odpravili v trgovino, če bi kje že našli takšna vhodna vrata in jih ne bi rabili dati delati po naročilu. Na našo srečo pa je to tudi bil primer, kar pa nam je prihranilo nekaj denarja. Tako smo našli protivlomna vrata, ki so imela vse te estetske lastnosti, katere smo želeli, tako da je bil naš nakup res uspešen.…

Rojstni dan

Prijatelju se je bližal rojstni dan, kar pa je pomenilo, da smo se dobili z ostalimi prijatelji, ter se dogovorili, da ga bomo ob polnoči na njegov rojstni dan malo presenetili. 

Ker pa živimo na vasi, ter je imel ravno 20 let, smo se odločili, da mu bomo postavili mlaj, saj je to bila navada v naših krajih. Mlaj pa je v bistvu smreka, katero se skoraj do vrha olupi, tako da ostane le še vrhnji del smreke. Nato pa se nanj še namesti znak za starost, v temu primeru je bila to 20ka in pa kakšno lutko ali pa kaj podobnega.

Tako pa smo se dobili par ur pred polnočjo, ter vse pripravili, torej našli primerno smreko ter jo olupili. Nato pa smo se nekaj minut do polnoči odpravili do njega, kjer pa se je začela postavitev. Pred tem smo se še dogovorili z njihovimi starši, da ne bi nič izvedel in pa da bi ti pripravili malo pijače in hrane.

Za prijateljev rojstni dan smo ga presenetili z mlajem

Tako pa je presenečenje za rojstni dan uspešno uspelo, ter smo ga zelo prijetno presenetili. Nato pa smo še nekaj spili in pojedli, ter se počasi odpravili domov, saj je bil njegov rojstni dan sredi tedna, kar pa je pomenilo da smo ostali imeli naslednji dan službo, ali pa faks.

Predno pa smo odšli, pa smo mu dali še darilo, katerega smo kupili vsi skupaj, tak oda smo imeli na voljo nekoliko več denarja. To presenečenje pa je zelo lepo uspelo, ter je bil prijatelj zelo vesel in presenečen, kar pa je bilo glavno.

Vikend, ki pa je sledil temu dnevu, pa je tudi priredil zabavo, kjer pa smo lahko nekoliko bolj uživali, saj je bil petek, ter nismo imeli naslednji dan nobenih obveznosti, kar pa je bilo super, saj smo bili nato vsi veliko bolj sproščeni in se bili pripravljeni zabavati.…

Izpit za čoln Koper

Vedno sem si želela, da lahko na Jadranskem morju obiščem otoke. Zato sem se odločila, da naredim izpit za čoln Koper, kateri mi bo omogočil, da izpolnim svoje želje. Ker sem živela v Ankaranu, je bila ideja za izpit za čoln Koper najboljša izbira. Tako sem pristopila k samemu tečaju in opravila izpit. Bilo je potrebnega kar nekaj znanja, da se poučiš o vseh nevarnostnih, ki se ti lahko na morju pripetijo. Seveda se naučiš tudi pravilno vozit sam čoln, ga usmerjat ter poznaš pravila navigacije in znake.

Naredila sem izpit za čoln Koper, da se lahko vozim po morju

Ko sem naredila izpit za čoln Koper, sem se odpravila najprej na slovensko obalo na izlet. Bila je sezona, zato je bilo v vodi veliko kopalcev in tudi po morju so se vozila razna ploviva. Morala sem pazit, da pravilno vozim in da ne poškodujem slučajno kakšnega potapljača. To je bila kar dobra izkušnja zame.

V jesenskem času pa sem se odločila, da se odpravim na južni del Jadranskega morja in obiščem nekatere otoke. Vedno sem si želela, da začutim življenje otočanov. Na čoln sem si naložila osnovne potrebščine in se odpravila na otok, ki je bil 50 km stran. To je bil zame že podvig. Vmes sem naletela na večje valove ampak sem vse dobro zvozila in mi je izpit za čoln Koper zelo koristil. Pridobila sem znanje, ki je potrebno, da se znajdeš v primeru razburkanega morja. Na otoku so me čakali domačini, s katerimi sem se predhodno dogovorila za prenočišče. Najprej sem zasidrala čoln, potem pa sem se odpravila v majhno sobico starejše hiše. Naslednji dan sem šla na kavico na mestni trg, ki je bil majhen s straim obzidjem. Iz obale so se slišali galebi. Uživala sem v tišini in miru tega otoka.

Vesela sem, da sem naredila izpit za čoln Koper, ki me lahko popelje na te oddaljene kraje na morju.…