Ko človek gre v pokoj, je nekaj časa srečen, če tudi ne dela nič, potem pa mu počasi rata dolgčas, tako sva bila midva z možem in mogla sva najti eno aktivnost, ker nama to življenje ni odgovarjalo, tek na smučeh sva oba tako vzljubila, da se res z njim redno ukvarjava čez celo zimo.

Prišlo je re nepričakovano, tek na smučeh ni bil nikoli najin šport, sedaj, ko pa nimava več toliko kondicije in se bojiva padcev, ki jih lahko imaš na smučanju, nama je tek na smučeh idealen. O tudi tek na smučeh zahteva, kar nekaj kondicije, samo si lahko sam prilagodiš tempo.

 Ker živiva na gorenjskem za tek na smučeh sploh ni bilo problema, mi tukaj imamo res urejene smučarske poti, tako da sva lahko te poti menjava, da nisva bila vedno na isti. Najine zime so res lepe, tako lepo je, ko se ne rabiš več obremenjevati z službo, organizacijo dneva, enostavno se prepustiš. Tako nikoli ne veva, kako dolgo bo trajal najin tek na smučeh, ker naju čas ne priganja. Vedno, ko se odpraviva z seboj vzameva malico, včasih jo pojeva, včasih pa tudi ne, kakor nama odgovarja.

Ko greš v penzijo je res dobro, da si najdeš hobi, kajti drugače so tvoji dnevi preveč monotoni, ti pa še vseeno imaš polno energije, če si prejšnji teden še v službo hodil, tako da je naj boljše, da si aktivnosti čim prej poiščeš. Midva z možem sva našla tek na smučeh, zdi se, mi da je to tisto, ki nama lepša zime, v bistvu se tudi doma veliko pogovarjava, kako bo najin tek na smučeh izgledal, katere proge bova izbrala, kako je z opremo. Hočem povedati, da najin čas za tek na smučeh ni samo takrat, ko res greva športat, ampak že prej in kasneje, ker sem se veliko pogovarjava o njemu.