Tehnični izdelki za napredne uporabnike in energija

To raziskovalno področje je usmerjeno na razvoj visoko tehnoloških materialov z veliko dodano vrednostjo. Ključni raziskovalni fokus  je  nanotehnologija: novi nanokompoziti in nano-organizirani materiali, ki  bodo omogočali doseganje boljših specifičnih lastnosti materialov.

Kompoziti, nanokompoziti in nanostrukture

Cilj projekta je razvoj nove generacije kompozitnih in nanokompozitnih materialov z izboljšanimi lastnostmi, ki omogočajo:

• bolj zahtevne uporabe teh materialov in s tem tudi višje cenovne razrede
• bolj konkurenčne materiale z izboljšanimi lastnostmi in nespremenjeno ceno.

Posamične naloge so definirane  glede na uporabo razvoja posameznega kompozita.
Uspešna izvedba tega projekta bo pomenila pomemben prispevek v smeri nizkoogljične družbe,  saj lahko uspešen razvoj novih bolj učinkovitih fotocelic močno zmanjša porabo fosilnih goriv.  

Ključne raziskovalno-razvojne  aktivnosti:

• razvoj nanokompozitnih polimernih materialov z izboljšanimi mehanskimi lastnostmi, z visoko UV absorbcijo ter visoko odpornostjo na sončno svetlobo na bazi PMMA, PC in PET,
• razvoj fotoobčutljivih nanokompozitov za uporabo v fotoniki in polimernih kompozitov s feromagnetnimi delci za uporabo v nevtronski optiki,
• razvoj polimernih kompozitov z molibden in volfram disulfidnimi ter TMCH nanodelci  za uporabo v sončnih celicah,
• razvoj kompozitnih membran iz polipropilena za čiščenje vode z izboljšanimi filtracijskimi in mehanskimi lastnostmi,
• razvoj novih dvo- in trifaznih kompozitov z močno izboljšanimi mehanskimi lastnostmi,
• razvoj postopka za pasivacijo kompozitov polimer-anorganska vlakna za izboljšanje kakovosti komutatorjev.   

Hidrogenirani ogljik v fuzijskih reaktorjih

Najprimernejši način za zmanjševanje izpusta CO2 je razvoj alternativnih virov energije, kamor sodi tudi zlivanje izotopov vodika. Največji tehnološki problem pri razvoju fuzijskih reaktorjev predstavlja kopičenje radioaktivnega tricija v depozitih hidrogeniranega ogljika. Depoziti imajo različno sestavo in strukturo, najbolj moteči pa so t.i. mehki depoziti, ki so podobni nekaterim polimerom. Cilj raziskav je zato razvoj postopka za sprotno odstranjevanje tovrstnih depozitov z nevtralnimi plazemskimi radikali. Uspešna realizacija tega projekta oziroma uspešna realizacija fuzijskega reaktorja ITER bo velik prispevek k razvoju v nizko-ogljično družbo saj bo to močno znižalo porabo fosilnih goriv.

Ključne raziskovalno-razvojne  aktivnosti:

• razvoj laboratorijske naprave za generiranje curkov plinskih radikalov kapacitete okoli 1x1019s-1 ,
• razvoj velikega reaktorja za generiranje curkov plinskih radikalov okoli 1x1021s-1 ,
• razvoj postopka za odstranjevanje depozitov z O radikali,
• razvoj postopka za odstranjevanje depozitov z H radikali,
• optimizacija postopka z uporabo sinergijskih učinkov O, H in OH radikalov,
• razvoj prototipa naprave za odstranjevanje depozitov.